občasni zvezek

Zjutraj se vsa podrta po dolgotrajni vožnji prejšni večer prebudiva ob trkanju sobarice, ki hoče pobrati brisače namenjene za pranje. Ker je vsake toliko časa potrebno “odklopit” (sploh če si na “dopustu”) se že prejšnji večer odločiva da je danes dan za poležavanje na plaži.

Po “uničenju” zalog Corone, ki so bile še v hladilniku, kot dva polža odlezeva na plažo kjer naju takoj oskubijo za 4 USD vsakega za ležalnik z debelo podlogo. Ni variante da ne prideva domov brez “barve” zato ponosno usmeriva ležalnike direktno proti soncu da bi le čimprej porjavela. Občasno mir moti hrup iz sosednjega gradšišča kjer se gradi Trump Plaza

Mega blok kjer so stanovanja na voljo za borih 1M USD.

V decembru ga tukaj sonce res žge saj je Atlantik res toplejši kot SLO, ali HR morje. Ker ves čas malce pihlja niti ne opaziva moči sonca tako da prespiva okroglih 6 ur na ležalnikih, posledice pa opaziva šele naslednji dan ob pogledu v ogledalo kjer se jasno vidi odtis moje roke preko trebuha (seveda poleg ekstremne občutljivosti kože - z drugimi besedami “ožgan k kurba”).