Dan 2: Hotel, kamera, ladja,..
20.12.2007
Taksistu je bilo ime Rafael in takoj sem se spomnil, da tam storitve in ustrežljivost laufajo malce boljše kot pri nas (napitnine so kar velik razlog).
Ker smo istih let, se takoj razvije debata predvsem so mu bile všeč najine cunje (do te mere, da si je prepisal imena proizvajalcev). Takoj ob izstopu iz letališke zgradbe pa pričakovan šok v obliki 28°C in visoke vlage (dodatno je še deževalo). Po obveznih dveh cigaretah pa takoj naprej v Fort Lauderdale v Holiday Inn.
Vsa pretekla zaspanost in sitost samega sebe je v trenutku minila.
Med potjo nama še ustavi na bencinski, da se naorožim z zalogo Corone in nikotina saj nama niti na pamet ne pride da bi šla še spat.
Cena prevoza je bila 100 USD (50 minut vožnje).
Hotel za svojo ceno res izjemen in ga priporočam vse, ki se boste mudili v tistih koncih (predvsem je hotel zraven pristanišča od kjer so pričetki križarjenj - hotelski kombi vas do tja zapelje zastonj).
Volja je bila a se telo ni pustilo tako, da po treh ekspresnih pivih in cigaretih oba popadava kot crknjene muhe.
Štiri ure spanja so bile res premalu ampak planov je bilo veliko, časa pa vedno premalo. Po zajtrku in kletju čez brozgo, ki ji pravijo kava se odpraviva v Circuitcity, da sem si nabavil kamero (ja zato pa do sedaj še ni bilo slik). Prvotno sem ciljal na Canon HV20 ampak me je dolgotrajno testiranje prepričalo da vzamem Sony HDR-SR5. (Cena 1000 USD, pri nas pa 1000 EUR). Sledilo je še krajše bluzenje po okoliških trgovinah in nabava brezvezne robe ko sva že morala nazaj v hotel po najino kramo. (Cena hotela: 101 EUR).
Isti taksist naju zategne še v Port Everglades na terminal od Royal Carribean, kjer se naj bi vkrcala na Navigator of the Sea.
Imela sva srečo saj če bi prišla 10 minut kasneje (že tako sva bila tam eno uro prej kot so naročili) bi vrsta pred nama bila daljša še za 500 oseb čeprav tudi stanje pred nama ni bilo vzpodbudno. Spet se ponovi sranje iz JFK-ja in ravno preden sva bila midva na vrsti za rentgenski pregled je sledila pavza za 20 minut. Čas izkoristiva za analizo preostalih potnikov, ki čakajo z nama (10 belcev, 190 črncev(ali pa afro-američanov:-)).
Ko zadeve končno stečejo smo na ladji v dvajsetih minutah.
Res kolosalna zadeva (pa sem mislil, da ima ANEK LINES veliko ladjo/trajekt).
Najina soba je 8671 kar nekako pomeni, da sva v osmemu nadstropju v zadnjemu levemu delu ladje).
Nadaljevanje sledi……
Komentiraj